Javno komunalno podjetje Grosuplje d.o.o.

DEŽURNE ŠTEVILKE
Vodovod: 041 649 540
Odpadne vode: 051 659 934
Pogrebna služba: 031 665 444
Oskrba s toploto: 051 350 100
Dimnikar: 041 287 436

29,1°C Hitrost vetra: 1,61 m/s
Količina padavin v zadnjih 30ih minutah: 0,00 mm

Uvodna stran > POVEZAVE

Povezave


Občina Dobrepolje


Občina Dobrepolje se razprostira na območju dveh med seboj povezanih kraških dolin, ki ležita med Malo goro in Tisovško planoto Dobrepoljske in Struške doline. Občina je pričela z delom 1.1.1995, njena površina je približno 100km2 in ima sedaj 3630 prebivalcev. Obseg sedanje občine je približno enak obsegu, ki ga je imela občina pred letom 1960, ko je bila le - ta ukinjena. Naša občina meji na Občine Grosuplje, Ivančna Gorica, Žužemberk, Kočevje, Ribnico in Velike Lašče. Dobrepolje je suho kraško polje približno 35 km južno od Ljubljane. Leži v Dinarskem svetu in ima trikotniško obliko. Najvišje je v severnem delu - 450 m nadmorske višine, na jugu pa je skoraj štirideset metrov nižje. V severnem delu je polje široko približno tri kilometre, proti jugovzhodu pa se oži in konča v Strugah. Ta del kraškega polja ima precej ponikalnic, pogosto je poplavljen, kar pa je tudi razumljivo, saj je v Strugah precej manjših izvirov ob stiku ravnine in hribovja na zahodu, ki je deloma že iz dolomita. Polje je dolgo kar štirinajst kilometrov.

Občina Grosuplje


Občina Grosuplje je srednje velika slovenska občina, ki leži na jugovzhodnem robu slovenskega glavnega mesta. Velika je 134 km2 in ima 17.159 prebivalcev. Znana je predvsem po svoji bogati kulturni in zgodovinski dediščini in kot razvito obrtno in industrijsko mesto, ki je od Ljubljane oddaljeno le dobrih dvajset minut vožnje po avtocesti v smeri proti Zagrebu. Občina zajema Grosupeljsko kotlino, le-to pa sestavljajo Šmarska dolina, Grosupeljsko in Radensko polje ter okoliška hribovja, za katera so značilne številne manjše doline in kraška polja. Razen Kuclja, ki meri 743 metrov, noben hrib ne presega sedemsto metrov višine, razlika med kotlinskim dnom in vrhovi vzpetin pa komaj kje preseže tristo metrov. Občina Grosuplje se pri Škofljici dotika jugovzhodnega roba Ljubljanskega barja, pri Smrjenih gleda v Želimeljsko dolino, se za Škocjanom stika s turjaškim ozemljem, na Limberku in Starem gradu nad Čušperkom meji na Dobrepoljsko dolino, na Ilovi gori pa se že začenja obširno območje Suhe krajine. Na vzhodnem delu (Luče, Mala Loka) meji na občino Ivančna gorica, na severu (Troščine, Gorenja vas, Dole) pa na Ljubljano.

Občina Ivančna Gorica


Občina Ivančna Gorica je mlada občina, ustanovljena je bila z Zakonom o ustanovitvi občin ter določitvi njihovih območij in obstoja od 1.1.1995 dalje. Z 12 krajevnimi skupnostmi obsega 227 km² in 13.567 prebivalcev. Njeno središče je mlado naselje Ivančna Gorica, na razvoj katerega vplivajo predvsem ugodne prometne povezave, takorekoč na pol poti med Ljubljano in Novim mestom. Desetletno obdobje delovanja Občine je pripomoglo k uspešnemu razvoju obrtnih in storitvenih dejavnosti, ugodne prometne povezave pa omogočajo tudi razvoj industrijske dejavnosti. Občina se ponaša tudi z gimnazijo in srednjo strokovno šolo. O starodavni zgodovinski izpričanosti govorijo številne arheološke najdbe na Viru in rimski miljnik, v središču Ivančne Gorice, ki je tudi simbol v občinskem grbu. Za svoj praznik si je Občina Ivančna Gorica izbrala 29. maj, dan, ko je muljavski rojak, in pisec prvega slovenskega romana Josip Jurčič, leta 1871 postal urednik takratnega slovenskega časnika Slovenski narod. Rojaku je torej izkazano veliko spoštovanje ter ponos na njegove korenine in bogat ustvarjalni opus. A Jurčičev sloves je le del mozaika, ki ga sestavlja pestro kulturno-zgodovinsko izročilo in bogata naravna dediščina celotne občine. Tod živijo beli menihi, prebivalci starodavnega samostana v Stični, z še daljšo tradicijo pa se ponaša stara prafara Šentvid, danes poznana kot zibelka slovenskega zborovskega petja. Posebno vez s preteklostjo ohranja srednjeveška Višnja Gora, za mnoge se danes ravno tu prične Dolenjska, ko se popotnik iz ljubljanske megle pripelje v sončno pokrajino tako značilnih hribčkov in dolinic. In kje se skriva Dolenjska lepotica? Do nje pridemo, če iz Jurčičeve Muljave nadaljujemo pot proti živahni vasici Krka, kjer izvira ena najočarljivejših slovenskih rek – reka Krka. Vse to je Občina Ivančna Gorica


Dinos 

Eko sklad

Slopak 

Surovina